Proizvodne tehnologije za pridelavo in predelavo industrijske konoplje za tržne namene

Konopljo Cannabis Sativa so od pradavnine naprej uporabljali po vsem svetu v različne namene, predvsem v izdelavi hrane, obleke, gradbenega materiala, goriva in zdravil. V času naših prednikov je veljala za pomembno rastlino v vsakdanjem življenju. Zadnjih nekaj let smo priča bliskovitemu poskoku pridelave industrijske konoplje in njene uporabe na svetovni ravni. Kot del ekološkega kmetijstva se ponovno vrača na slovenske kmetijske površine. V letu 2013 je bilo v Sloveniji posejanih več kot 200 hektarjev industrijske konoplje, iz katere se izdeluje večinoma olje in seme. Konoplja se uporablja v medicini, kozmetiki, v tekstilni industriji, v gradbeništvu, v avtomobilizmu, pa tudi v drugih panogah postaja vse pomembnejša surovina. Pridelava in predelava industrijske konoplje je v literaturi in tuji praksi obravnavana tudi z vidika priložnosti za razvoj podeželja in krajev, ki so opuščeni ali v opuščanju.

S projektom razvijamo tržno rešitev za pereč problem stagnacije ali degradacije podeželja. Gre za vključevanje lokalnih skupnosti v zasnovo in realizacijo projekta (pri čemer poslovni model predvideva zaščito interesov skupnosti), ob izraziti socialni noti, saj vključuje v dejavnost ranljive skupine prebivalcev.

Nameni projekta so:

  • proučiti zahteve industrijske konoplje kot rastline in drugih pogojev za rast;
  • identificirati in proučiti tehnologije in procese pridelovanja in predelovanja industrijske konoplje;
  • raziskati uporabnost konoplje na trgu danes in nekoč ter identificirati specifike proizvodnje za različne zvrsti konoplje vezane na zahtevnost rastline;
  • identificirati perspektivna tržišča za industrijsko konopljo ter primere dobre prakse uspešnega tržnega nastopanja z izdelki iz industrijske konoplje;
  • analizirati neposredno konkurenco ter obstoječo in potencialno ponudbo; raziskati slovensko in tujo (referenčno) zakonodajo na tem področju.

Temeljni cilj projekta je oblikovati poslovni model, ki združuje poslovno in finančno samo-vzdržno dejavnost z družbeno odgovornim delovanjem (aktivacija podeželja ter vključevanje lokalnega prebivalstva in ranljivih skupin prebivalcev v uresničevanje poslovnega modela).

Partnerji na projektu:

  • 2 pedagoška mentorja iz Univerze na Primorskem, FAMNIT: dr. Andreja Kutnar in dr. Dunja Bandelj;
  • 1 delovni mentor iz gospodarstva: dr. Karmen Rodman (KonektOn) s sodelavci (Dorko Alić);
  • 6 študentov: dva iz študijskega programa Varstvo narave UP FAMNIT, dva iz študijskega programa Sredozemsko kmetijstvo UP FAMNIT, dva iz študijskega programa Management UP FM.

Izvedba:  april 2014 – september 2014

Projekt “Po kreativni poti do praktičnega znanja” je delno financiran iz Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve 1.3. štipendijske sheme, v okviru potrjene operacije Po kreativni poti do praktičnega znanja. 

    Mnenja sodelujočih:

    TOP